Trenta

In duša zapoje
pesem bogov,
izvablja jo struna
skrivnostnih svetov.
Kliče jo veter
z visokih vrhov
ter šum potoka,
neštetih slapov.
In ko mrak se prikrade
s strmih bregov,
prisluhneš spet pesmi
neštetih glasov,
se v srcu zavedaš
bogatih darov.

Pomlad

Pisano cvetje
prinaša za nas,
cvetoče imetje,
raztreseno v čas.

Dišeče medove
občutim v sebi,
odstiram cvetove,
predajam se tebi.

Spomin na prihodnost
se v meni prebuja,
prelepa je glasba,
ki se ponuja.

Življenje je sreča,
ujamem jo v sebi,
kot zvezda blesteča,
domuje pri meni.