Naj se vrne
tisti čas zlatih semen,
ki so padala
iz rdečih oblakov, nekoč…
iz rdečih oblakov,
ko je bilo srce
polno pomladi.
Ne vrne se,
čas se ne vrača.
Rdeči oblaki so,
a niso isti.
Tudi jaz nisem ista.
Strmim v oblake,
čakam zlatih semen,
ki mi bodo pobožala obraz.
Vsuje se rahel dež,
mavrica se zablesti,
a čas ni isti.
Tebe ni.

Naročam bele breze
za poobedek in
za glavno jed
rumene šopke rož.
Nočem, res ne,
tistih belih noči,
ko te ni.
Pridem nazaj,
pridi še ti.
Ni več rumenih rož.
Rdeče prinesi.
Tukaj so, ob nama
in njihov vonj je omamen.
Prehaja v vse pore kože,
da tudi ta zadiši.

Rumeno je sonce.