Prebuja se misel,

prebuja pomlad,

daje nam smisel,

počutiš se mlad.

Sonce zasije

prek pisanih trat,

topel veter zavije,

ves svet imaš rad.

Pisano cvetje

prinaša za nas,

cvetoče imetje,

raztreseno v čas.

Življenje je sreča,

ujamem jo v sebi,

kot zvezda blesteča,

doma je pri tebi.

Ptice nad jezerom se spreletajo,

na vršičku smreke kanja obrača glavo.

Opazuje. Belo perje sonči.

Sneg ponovno ponuja

svoje mrzle ustnice.

Kmalu kolaž neba z modrino. 

Že skoraj diši po pomladi.

Sonce posije. Prijazen je svet.

Katja 13

Ko se poletje prevesi,

postane morje spomin. 

Še bodo borovci dišali,

dehtela bo trava v poletni vročini.

In ne boš več trinajst.

Lepo bo.

In lepo je. Pri trinajstih.

Domišljija ti poje

o barvah in zvokih

neba in morja,

o valovanju in šumenju,

o vonjavah in čutenju,

o lepoti in sanjah.

O življenju, ki je resnično.

Obala

Sonce zahaja,

valovi vzpodbujajo veter.

Prinaša jok slanih ptic,

ki odhajajo v žarečo neskončnost.

Rakovica gnezdi v votlini razbrazdane sten.

Diši po minljivosti.