Razpete, vsaka
v svojo neskončnost,
nežne nitke preslice
bleščijo v jutranjem soncu.

Kapljice rose se iskrijo,
v vsaki je ves svet.
Gozd diha
s svežino porajajočega jutra.

Temačna smreka
v nejasnih obrisih
razblinjajoče megle
varuje svoje skrivnosti
tam na robu gozda.

S stare vrbe sprhuta čaplja.
Še zmedena od noči
razširja svoja krila
proti sončni bleščavi,

Iz vsega diha popolnost,
iz vsake biti enkratnost,
v vsem svetloba sonca.